cepiva

��eprav letos nimamo nobene pandemije, še celo epidemije ne, se mnenja o cepivih krešejo naprej. Vsaka stran ima svoj prav in svoje »dokaze« … Prvo pravilo naj bo, da naj se vsak odloča zase. Ne moremo prevzeti odgovornosti za druge (razen za svoje otroke, če so še majhni) in drugi ne morejo prevzeti odgovornosti za nas. Vsak naj razišče po svojih močeh, konec koncev informacij ne manjka, potem pa naj se odloči po svoji vesti.
Pri raziskovanju resnice so nam gotovo v veliko pomoč nepristranske znanstvene študije – nepristranske v smislu, da jih ni izvedel izdelovalec cepiv sam, vodilni znanstvenik v študiji pa ni imel vnaprej ustvarjenega mnenja, ampak se je »pustil presenetiti« v eno ali drugo smer. Taka študija je bila oktobra 2011 objavljena v znani medicinski reviji Lancet Infectious Diseases, izvedel pa jo je ugleden raziskovalec nalezljivih bolezni, profesor Michael Osterholm. Šlo je za pregled skoraj vseh doslej objavljenih študij o cepivih proti gripi, ki naj bi ugotovil, ali se izplača cepiti ali ne.
Prva ugotovitev: večina študij je zanič in se nanje ne gre zanašati
Prva šokantna ugotovitev je bila, da je bilo od pregledanih ca. 5.700 študij – in to je ogromno število! – le 31 študij dovolj strokovnih, kakovostnih in nepristransko izvedenih, da so jih lahko sploh vključili v svoj pregled. Druga ugotovitev, ki za poučene niti ni bila tako zelo šokantna, pa je pokazala naslednje:
a)       Cepiva so v zelo skromnem obsegu lahko učinkovita pri zdravih odraslih ljudeh (vendar berite naprej …)
b)       Nobenih dokazov ni, da bi bila cepiva učinkovita pri ljudeh nad 65 let in otrocih
Druga ugotovitev: za starejše, ki so najbolj na udaru zaradi gripe, cepiva ne delujejo
Zdravniki so najbolj zaskrbljeni prav za starejše, saj so ti bolehni in ogroženi že zaradi raznih starostnih in civilizacijskih bolezni, njihov imunski sistem pa posledično dokaj oslabljen. Več kot 90 % primerov gripe se pojavi prav pri tej skupini, zato jo tudi najpogosteje silijo h cepljenju. No, če ponovim, kaj so odkrili, da ne bo nobenih nejasnosti: cepljenje te populacije (ki je glavna ciljna populacija cepljenja) je popolnoma nesmiselno, saj v skoraj 6.000 študijah ni nobenih dokazov, da jim cepivo kaj pomaga.
Tretja ugotovitev: za zdrave odrasle, cepiva zmanjšajo ogroženost za 1,5 %, vendar ….
Ko so podrobneje pogledali učinke za zdravo odraslo populacijo v starosti od 18 do 65 let, so ugotovili, da pri njih cepljenje na prvi pogled lahko zmanjša možnosti, da zbolijo za gripo, približno za polovico. Toda tu je treba upoštevati učinek placeba. Ta učinek je zelo močan; neka nedavna študija je recimo dokazala, da ta učinek obstaja celo v primeru, ko ljudje vedo, da so dobili placebo, ne pa zdravila. Tako se tisti, ki v cepiva verjamejo, zaradi cepljenja seveda počutijo bolj »varne«. Posledično so manj zaskrbljeni, to pa okrepi njihovo imunsko odpornost. (Tudi o tem, da je imunski sistem na udaru in trpi, če smo zaskrbljeni, v strahu in domnevno ogroženi, obstaja nešteto znanstvenih dokazov.)
Ker pa je imela ta populacija že v začetku le 3 % možnosti, da za gripo sploh zboli, je dejanski učinek cepljenja zmanjšal možnosti le za 1,5 %. Študije tega seveda ne povedo …
… za ta komaj opazni učinek naše telo drago plača
Teh 1,5 % ima seveda svojo ceno. Ceno plača vaše telo, izražena pa je s stranskimi učinki cepiv. Ti se pojavijo predvsem zaradi adjuvansov, kemikalij, ki so dodane cepivu zato, da je za izdelovalca cena odmerka nižja in lahko tako bolje zasluži. Adjuvansi so strupene snovi, ki dodatno vzdražijo imunski sistem, da se na vbrizgane organizme – ti namreč od snovi v cepivu stanejo največ –  močneje odzove, zato je odmerek teh organizmov lahko bistveno manjši. Najbolj uporabljani adjuvansi so aluminijeve spojine (aluminij je druga najbolj strupena kovina na svetu, za živim srebrom, med drugim pa dokazano povzroča alzheimerja in druge nevrološke bolezni), antibiotik gentamicin (zaradi katerega ob prevelikem odmerku lahko oglušite) in živo srebro kot antiseptik timerosal, čigar toksičnost je že dolgo poznana in ki krepko pripomore k pojavu avtizma, čeprav ni njegov edini vzrok.
Naj ponovim: če adjuvans ni toksičen, potem ne deluje. Zato morajo biti vsi adjuvansi že v svoji osnovi toksični.
In naj ponovim: adjuvansi za zaščito pred virusom niso prav nič potrebni, potrebni so, da izdelovalci cepiv bolje služijo. Glede na to, da je Hipokrat kot prvo pravilo medicine postavil rek »Predvsem bolniku ne škoduj«, bi morali biti prav zdravniki glavni protestniki proti cepivom in strastno ugovarjati proti dodajanju adjuvansov. Toda okoli cepiv se vrti veliko denarja in pristiski so močni, tako da za cepiva očitno Hipokrat ne velja … da etičnosti niti ne omenjamo.
Ali se res splača zastrupljati telo na tako brutalen način, in to z najbolj strupenimi snovmi na svetu, da dosežete tisto hipotetično zmanjšanje tveganja za 1,5 %, se boste odločili sami.
Tretja ugotovitev: cepiva tudi ne preprečujejo smrti
Če nas torej cepljenje zanima z vidika preprečitve bolezni, so njegovi učinki proti gripi bolj ko ne bedni in uborni. Lahko se cepimo in za gripo vseeno zbolimo, verjetnost je celo zelo velika. Lahko se cepimo in ne zbolimo (pri čemer sploh ni nujno, da je za to zaslužno cepivo, temveč imunski sistem, ki bi nas varoval tudi brez cepljenja) vendar pa doživimo neželene škodljive učinke zaradi cepiva ali dodanih snovi v njem … Nič kaj privlačna izbira. Kaj pa preprečevanje smrti? Doslej je namreč veljalo, da naj bi bila cepiva uporabna vsaj za to. Očitno pa pri teh trditvah znanstveniki doslej niso upoštevali t. i. »učinka zdravega prejemnika cepiva«.
Gre za dejstvo, da pri sicer zdravem, dobro hranjenem odraslem človeku, ki se cepi proti gripi, pa nato gripo dobi in od nje ne umre, nikoli ne moreš dokazati, da bi sicer zaradi gripe umrl in da je njegovo smrt preprečilo ravno cepivo. Velika verjetnost je, da je bolezen dobro prestal, ker je bil zdrav, dobro hranjen in zato dobro imunsko odporen. Morda tudi zato, ker je jemal vitamine. Obstaja še ena velika verjetnost, namreč da če se ne bi cepil, gripe sploh ne bi dobil.
Izdelovalci in zagovorniki cepiv pa vse pozitivne izide pripisujejo le cepljenju.
Težave s Tamiflujem
Predvsem je treba poudariti, da Tamiflu (oseltamivir) gripe ne prepreči, lahko pa v primeru, da zbolite, skrajša trajanje bolezni za 1 do 1,5 dneva. Pri tem, kot poroča lastna spletna stran izdelovalca, ste lahko deležni neprijetnih stranskih učinkov, kot so slabost s siljenjem na bruhanje, bruhanje in resna otopelost možganov (stanje, ko človek sploh ni sposoben razmišljati in funkcionirati).
Nedavno je postalo jasno tudi to, da je na Tamiflu zaradi pretirane uporabe skorajda že ves svet rezistenten To je potrdila tudi doktorska disertacija znanstvenika z univerze v Uppsali. Tamiflu se iz telesa namreč izloči večinoma nespremenjen, pa tudi kemikalije za obdelavo izplak ga praktično nič ne spremenijo. Tako se zdravilo neomejeno širi prek vodnih krogotokov na planetu. Zato virus gripe nenehno prihaja v stik z njim, se prilagodi in postane nanj neodziven. K temu so pripomogle seveda vse tiste države – vključno z našo – ki so si kopičile zaloge Tamifluja, kot da gre za žvečilke, katere lahko deliš levo in desno.
Že pri okužbah z MRSA smo bili priče, kako zelo se uporaba antibiotikov lahko maščuje. Toda tam je šlo za bakterije in je njihova mutacija, zaradi katere so stafilokoki postali povsem neodzivni na močni antibiotik meticilin, terjala več desetletij. Pri virusih je zgodba seveda drugačna … in veliko bolj nevarna.
Uradna medicina se bo morala privaditi dejstvu, da živimo na majhnem planetu in da so vse stvari med seboj tesno povezane. Vseeno je, da se Fukushima ali izliv nafte v Mehiškem zalivu nista zgodila pri nas, ker sčasoma vseeno prideta do nas. Saj poznate zgodbo o zamahu metuljevega krila na drugi strani sveta.
Če si ena od točk na krožnici, ti pretvarjanje, da druge točke s tabo niso kar najtesneje povezane, ne bo dosti pomagalo.
Uživajte vitamin D, še zlasti pa pozimi
Vse poti vodijo v Rim … vsako pisanje gripi in cepljenju pa te v določenem trenutku neizogibno privede do vitamina D. Je namreč varen, poceni in deluje. Proti gripi ščiti veliko bolje od slehernega cepiva (ki ga poznamo ali ki ga bodo še izumili). Vitamin D učinkuje proti vsakemu virusu (ne glede na to, ali je virus mutiran), cepivo pa samo proti virusu, katerega cepivo vsebuje, pa še to ni zanesljivo. Študija za študijo dokazuje, da višja ko je raven vitamina D v krvi, manjše je tveganje za pojav gripe. Poleg tega vitamin D ščiti tudi proti drugim okužbam dihal, cepiva pa ne. Pomemben je tudi za zaščito možganov, srca, kosti in za zaščito pre rakom.
Tako je, kadar pride na pomoč Narava – njene variante so vedno »de luxe« v primerjavi z vsem ostalim. In ker imamo vsi Evropejci vitamina D vedno premalo, je ta ukrep še toliko učinkovitejši.
Doslej smo mislili, da je več kot 100 nmol vitamina D na liter pretirana količina. Sedaj se je v najnovejših študijah pokazalo, da je za uspešno preprečevanje gripe, raka in avtoimunskih bolezni potrebnih vsaj 125 nmol/L. Da bi dosegli to raven, moramo več mesecev jemati okoli 9.600 IU vitamina D na dan, vsak dan (vrednost je približna, odvisna je od telesne mase pa tudi od drugih bolezni, ki jih imamo).
Britanska študija je pokazala, da imajo ženske z ravnjo vitamina D nad 100 nmol/L za 50 % manjše tveganje za pojav gripe kot ženske z ravnjo vitamina D 25 nmol/L. Japonska študija na šolarjih pa je potrdila, da je že dajanje samo 1.200 IU vitamina D na dan zmanjšalo pojavnost gripe pri teh otrocih za več kot 40 %.
Vitamin D, razen v obliki prehranskega dopolnila lahko vnesemo v telo tudi s hrano in s sončenjem. Prav zato, ker pozimi pri nas ni sonca, je to čas, ko se lahko pojavi gripa. Najboljši prehranski viri vitamina D so hladnovodne ribe, jetra, surovo maslo in jajčni rumenjaki. Najdemo ga tudi v ribjem olju. Kar vse nam tudi kaže, da je treba vitamin D, če ga jemljemo v obliki prehranskega dopolnila, vselej uživati skupaj z maščobami, saj je to v maščobi topen vitamin, drugače ga telo ne bo moglo absorbirati.
© Zdravje PovejNaprej

Reference:
PMID: 22032844, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=22032844
PMID: 21568886, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=21568886
http://www.tamiflu.com/hcp/influenza-treatment.aspx
http://uu.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2:453789
http://www.sunarc.org and also http://www.vitamindcouncil.org/health-conditions/infections-and-autoimmunity/influenza/
PMID: 21736791, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=21736791
http://www.grassrootshealth.net/
PMID: 19649299, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=19649299
PMID: 16959053, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=16959053
PMID: 20219962, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=20219962
PMID: 20559424, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=20559424
PMID: 18298852, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed?term=18298852
http://www.orthomolecular.org/resources/omns/v07n02.shtml