KRAJA VODE

 

 

 

 

Obveščajmo naprej in ‘pritisnimo’ skupaj na ozaveščenje vse Slovenije.

Voda, ne stranka’, mora postati ‘šivankino uho’ za vsakršne volitve v bodoče. Odnos do vode, pa tudi do Monsanta in drugih predatorskih multinacionalk, bi moral biti ‘merilo’ za verodostojnost vsakega, ki hoče med vodilne, v slovenski parlament ali v vlado!

Kdor je za privatizacijo in tajkunizacijo slovenskih voda, kdor je za GMO in ni borec proti Codexu Alimentariusu, ki nam jemlje vso svobodo bivanja, bi, prvo kot prvo, ne smel biti poslanec Slovenije!!!

Voda – javno dobro ali privilegij bogatih?
miha jensterle

Diktator Mussolini je pred osemdesetimi leti, da bi iz ‘svojega’ naroda izcuzal čim več denarja za svoje tanke in letala, svetlobo proglasil za javno dobro, javno dobro podržavil in lastnikom hiš pričel svetlobo zaračunavati. Uvedel je davek na površino oken. In vse hišice, grajene v tem času, imajo minimalna okna in zato temačno notranjost. In mnogo starejših hiš ima zazidana okna.
Toda, ali je svetloba sploh lahko lastnina kogarkoli in jo je res moč zaračunati? Ali pa je sonce v dobro in zadovoljstvo vseh?

Prebivalcem majhnega kraja v Boliviji je bilo pred dobrim desetletjem prepovedano zbirati in uporabljati vodo iz rek, potokov in meteorno vodo. Voda je namreč postala privatna lastnina ameriške korporacije – in ‘uloviti dež’, lastnino korporacije, je za domačina postalo kriminalno dejanje.
Toda, ali je voda res lahko lastnina posameznika, korporacije ali države in odtujena od ljudstva?

NAFTO, bogastvo planeta, namenjeno vsemu človeštvu, so bogati posamezniki vsemu preostalemu človeštvu že ukradli, prilastili ‘zase’; in danes nafta veča le privatni dobiček ozke grupe ljudi, ki s ceno nafte izsiljujejo vse človeštvo.

Že to je absurd in kraja tisočletja.
A sedaj si ‘globalisti’ hočejo prisvojiti še svetovno vodo.
Lastninjenje vode je v teku. Voda je ‘mutirala’ iz skupne dobrine v ‘prodajni produkt’ lastnikov vode in mednarodnih koncesionarjev.

Toda, med nafto in vodo je bistvena razlika!

Brez nafte, zlata, plutonija, človek lahko živi, voda pa je življenjsko pomembna tekočina, brez katere vsako živo bitje umre!. Tako človek, žival, rastlina! V le nekaj dneh! Torej dostop do vode, prav kot do kisika in svetlobe, ne more biti niti prepovedan niti preprečen niti voda ne more biti ‘prodajni produkt’! Dostop do vode mora biti svoboden in brezplačen. Odtujiti ali odreči vodo ali kisik človeku ali živali, pomeni neposredni napad na življenje. Poskus umora.

Vode – skupnega javnega dobra – torej ne more nihče nikomur odreči.
Vsa voda Slovenije je zato lahko definirana le kot skupna dobrina, javno dobro vseh prebivalcev, živali in rastlin Slovenije.

Vode si nihče nima pravice prisvojiti toliko, da bi nekdo drug zaradi tega trpel pomanjkanje. Torej pod nobenimi pogoji ne more biti živim bitjem odtujljiva in nihče, niti vlada, niti privatnik, niti korporacija, je nima pravice nikomur zaračunati. Polnilnica vode sme sicer zaračunavati svoje vloženo delo, stroške stekleničenja in trgovec sme zaračunati uslugo dostave do uporabnika, ne more pa zaračunavati ljudem vsebine – vode. Vodovodno podjetje sme zgraditi vodovod, zaračunavati oskrbo z vodo in vzdrževanje vodovoda, ne sme pa zaračunati ‘vode za žejo’ – pitne vode. In vlada sme računati ‘vodni davek’ le tistim, ki z uporabo vode in energijo vode služijo dobiček. A nihče je nima pravice zastrupljati, zato noben trenutni izplen posameznika ali korporacije ali države ne more in ne sme biti dovolj dobro opravičilo za onesnaževanje le-te.

Tudi 21. člen Zakona o vodah (pravni režim naravnega in grajenega vodnega javnega dobra) govori: “Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim .”

Skupno javno dobro torej mora biti dostopno vsem ljudem Slovenije, ne le privilegij bogatih koncesionarjev, ki si prisvajajo izključno pravico izkoriščanja vodnih virov in nam, vodo, državljanom, ‘legalno’ prodajajo po kapljicah, kot je situacija danes.

ČEPRAV je v kapitalizmu, ki je, začasno!, postal družbeni red tudi v Sloveniji, privatna lastnina sveta in nedotakljiva, oblast trenutno popisuje vse še neregistrirane privatne vodnjake, zbiralnike deževnice, privatna zajetja, zgrajena, brez pomoči države, z osebnim denarjem in delom v času ‘prekletega socializma’; in ako lastnik zemlje ne ‘priglasi’ svoje ‘črne gradnje’, kot je vlada poimenovala vse ‘lovilce vode’, ga zakon postavlja v ‘kriminalno’ pozicijo.

A popis je seveda šele osnova za nadaljne razlastitvene zakone.
Kajti za popisom seveda pridejo položnice – pavšal na uporabo vode, in na koncu pride števec za merjenje porabe vode.

S pavšalom vlada prejšnjega lastnika zajetja razlasti in spremeni v ‘najemnika’ (svojega lastnega minulega dela?). In s števcem voda postane ljudstvu odtujen ‘produkt trženja’ in preneha biti skupno javno dobro.
V treh korakih vlada tako privatno lastnino kot skupno dobro, vodo, ‘nacionalizira’, spremeni v ‘svojo lastnino’ in v prodajni produkt.

In četrta stopnja?

Vlada se hoče otresti vseh dolžnosti upravljanja nacionaliziranega slovenskega bogastva.

Obdržati hoče le pravico nadzorovanja in taksiranja.
Zato ljudstvu odtujeno bogastvo prodaja v upravo in izkoriščanje raznim ‘zastopnikom’ – koncesionarjem.

In ko bo najčistejšo slovensko pitno vodo, Julijano, črpala CocaCola in bo nadzor nad našimi vodnimi zajetji prevzel kak mednarodni koncesionarski tajkun, ko nadzor nad dostopom do vode in nad rabo vode postane izključna pravica korporacij, zagovornic evgenike?
Se zgodi ‘Bolivija’?

Ljudstvo Slovenije še ne ve in se še ne zaveda, a ostalo (bo) je brez vode. Če se tajkunizaciji vode ne upre.

Po isti logiki tudi kisik, ki ga potrebujemo, tako kot vodo, vsa živa bitja, lahko postane ‘produkt trženja’ in lastnina korporacij, države ali posameznika (koncesionarja)? Ali bo tudi kisik, skupno javno dobro vseh ljudi, živali in rastlin, jutri ‘prodajni produkt’ v rokah posameznikov in prenehal biti skupno javno dobro? Kdaj si bo nek koncesionar prisvojil izključno pravico Slovencem na sapnik montirati števec za merjenje porabe kisika? In če ne boš imel denarja…?

PRED drugo svetovno vojno so si vso slovensko zemljo, vode, gozdove, živali v gozdu lastili kralj, cerkev in njuni podrepniki, fevdalni in kapitalistični bogatuni, a najemniki so ‘gospodom lastnikom’ morali plačevati najemnino – davek na uporabo.

Nacionalizacija po vojni je vse naravno bogastvo in vso privatno lastnino in bogastvo, pridobljeno z izkoriščanjem ‘manjvrednih hlapcov’, najemnikov, delavcev, spremenila v ljudsko imovino, kajti socializem je bil dal prednost skupnemu dobru pred sebičnostjo posameznika ali lokalnih skupin. Rodila se je ‘skupna lastnina’. ‘Naše.’ Kar pomeni, da so se rudniki, gozdovi, reke, jezera, potoki, prej raji nedostopna ‘privatna lastnina kapitalistov’ in ‘kraljeva lastnina’, spremenili v skupno dobro. Javno lastnino. Ljudstvu dostopno javno dobro. In vsak državljan se je smel sprehajati povsod in uživati v vseh lepotah slovenske, ‘naše’ narave.

Nacionalizacija je torej dejansko pomenila ‘podarjanje skupnega dobrega – dežele Slovenije – vsem državljanom’. Tudi voda je bila skupno dobro vseh Slovencev. Vsakdo na deželi si je lahko uredil svoje ‘zastonsko zajetje’ ali pa je, v mestih in vaseh, komunalno podjetje gradilo vodovode z državnim denarjem in s samoprispevki, ter potem zaračunavalo vzdrževanje.

In potem je prišla protirevolucija proti socialističnemu skupnemu dobru. Zgodil se je Demos. “Smrt socializmu. Živel egoizem! Skupno ni naše. Skupno je naše lovišče!” je postalo geslo vseh Demosovih strank. In z Demosom se je pričela takoimenovana denacionalizacija.

Pri prehodu iz socialističnega, humanega matriksa, kjer je bilo javno dobro vladalo nad osebnim, v kapitalizem, kjer je javno dobro postalo lovišče egoistov, je vlada Slovenija izvedla (de)nacionalizacijo. Ravno takšno krajo lastnine, kakršno očita bivši komunistični oblasti. Le s to razliko, da je komunistična oblast po robinhudovsko vzela bogatim izkoriščevalcem in porazdelila dobrine med bivšo ‘rajo’. In ‘presežki’ (dobički?) so kot skupno dobro napajali socialo, gradilo industrijo in osebno rast, bogatenje vseh državljanov, ne le elite oligarhov.

Demosove vlade pa so humanizem preklele, ukinile socialne programe, ljudstvo Slovenije pa razlastile in ga potisnile v kapitalistično matrico, v sistem denarnega elitizma, v kastni sistem bogat/suženj, ki je bil osebno dobro predpostavil pred skupno dobro. ‘Skupno dobro’ za kapitalista ne obstaja.

Denacionalizacija je pomenila konec skupnega dobra, kajti s privatizacijo javnega dobra se je pričelo nasilje koncesionarjev. Elitizem. Skupno dobro je od tedaj naprej (p)ostalo le še fraza politikov za manipulacijo ljudstva.

Demos, ko je bil prevzel parlament, je brezobzirno sprivatiziral vse skupno dobro prebivalcev Slovenije. Posvojila je bila elita na položajih vso skupno lastnino, vse ‘naše tovarne’ in ‘naše ideje’ in denarne sklade, vse, kar je slovensko ljudstvo s skupnimi močmi v pol stoletja socializma zgradilo.

Vlada je Slovencem odtujila tudi vsa naravna bogastva vseh Slovencev.
In potem, ko si je vzela pravico NAD vsem (prej) skupnim, nam je ukradeno (podržavljeno skupno lastnino) spet pričela prodajati (nazaj); in sedaj, ko smo nekoč naše kupili (nazaj) in spet postali lastniki, s taksami (ki jih nikdar ne bo konec in eksponentno naraščajo?) vlada vse bolj že guli kožo ‘privatnikom’ in jih spet spreminja v ‘najemnike’.

Tretjič nam torej že zaračunavajo iste, naše in starševske žulje?

Krivice, ki se trenutno dogajajo, politiki desnice pripisujejo ‘dediščini komunizma’ ali hudiču, ki naj bi zapeljeval ljudi. In otroci se učijo v šolah, da so bili partizani ‘banditi’ in kooperanti s Hitlerjem in Vatikanom ‘good guys’? In da je turbo-kapitalizem najboljši sistem v zgodovini človeštva?

Ljudje očitno še vedno nočejo videti, da je sedanje stanje v družbi posledica sedanje pokvarjenosti oblastnikov ‘svobodne Slovenije, ki so razprodali in si ‘potalali državo’, a ‘ljudstvo’ vidijo kot svoj ‘izplen’?

Kajti vse vlade po ‘kontrarevoluciji proti humanemu odnosu’, socializmu, podpirajo bogatenje bogatih posameznikov in ‘elit’ in s tem siromašenje ljudstva Slovenije. Oblastniki in ‘upravitelji’, ki uresničujejo krajo lastnega naroda in razprodajajo skupno javno dobro, ‘lastnino Slovenije’, so do sedaj razlastninili ljudstvo kot celoto in kot posameznika. Zgrajene tovarne, slovenski gozdovi, slovenska zemlja, vse ‘skupno’ je prenehalo biti javno dobro, temveč postalo lastnina posameznikov, agencij in korporacij!
In Demosova ‘demokratična’ vlada si očitno prisvaja tudi slovensko vodo. Vodno dobro. Tako izvire, potoke, reke, jezera, zajetja, kot tudi vodnjake in cisterne, torej tudi dež. In Izključna pravica upravljanja in zaračunavanja vode je danes prenesena na ‘izbrane’ posameznike, bogateče koncesionarje.

DANES vlada samovoljno dovoljuje, da v imenu dobička zasebnik ali munltinacionalka, za podkupnino – odškodnino državi, sme zastrupljati vodo in uničevati skupno vodno dobro, katero nam minister za zdravje očisti tako, da zviša nivo dovoljenih strupov v vodi?

Se torej v Sloveniji Bolivija že dogaja?
Zato je vsako shranjevanje in uporabljanje vode, brez plačila državi, v Sloveniji postalo protizakonito? Ali nismo v prekršku torej že vsi kmetje, ako ne plačamo ‘vladni dež’ (jutri dež Vodnih baronov?), ki nam zaliva njive in pašnike? In človek, ki se napije iz izvira ali umije v javni reki ali jezeru, ‘onečasti’ zakon in je v ‘prekršku’. Kriminalec. In berač, brez denarja, ki si vode ne more kupiti, mora ‘pošteno’ umreti od dehidracije ali pa je tat? V prekršku s koncesijo in zakonom, ki koncesije uveljavlja kot ‘svete’? Pa čeprav koncesionarji delujejo v nasprotju s skupnim dobrim in s tem z ustavo RS?

Pri vsem tem pa se vlada Slovenija do svojih ‘otrok’, slovenskih državljanov, obnaša več kot mačehovsko.

Medtem ko mi, Slovenci, moramo umreti od žeje ali plačati vsako kapljo vse bolj zastrupljene vode, voda Slovenije ( beri lastnina slovenske vlade!) odteka po Savi v Hrvaško, po Soči v Italijo, pa jo slovenska vlada tujcem, Hrvatom, Italijanom, ne zaračuna.

Slovenija (oblast) zastonj daje tujcem, kar svojemu ljudstvu zaračunava? Smo Slovenci v Sloveniji torej drugorazredni državljani?
Če pa vlada Slovenije nima pravice zaračunavati Save Hrvatom, potem je ne more in ne sme zaračunati niti Slovencem!!!

Kaj bomo, vse bolj žejno ljudstvo Slovenije, gleda tega storili?
Sestavljeni smo iz 70% vode?

Čigave?
Državne? Papeževe? CocaColine? Od vodnih baronov? Svoje? Naše? Ali skupne?

BOMO Slovenci res mirno dopustili, da nam vlada odtuji našo vodo?

Da posameznikom dovoli ‘koristno’ svinjanje naše skupne vode?
In da zakonsko dovoljuje, da nam bo našo slovensko vodo jutri prodajal tuj koncesionar?
In da nam bo jutri nekdo obdavčil svetlobo?
Pojutrišnjem zaračunaval kisik?
In bomo lastnina nekoga, ki ima ©e®tifikat?

Uprimo se skupaj tajkunizacij vode. Naj nas poveže voda.

This message is from Miha Jensterle who started the petition “Slovensko ljudstvo, vlada, ustavno sodišče: Zahteva po ponovni proučitvi Zakona o VODAH,” which you signed on Change.org.

 

 

1 kometar

  1. Brane
    Mar 23, 2013

    Moje sporočilo je ,kar je dala narava je v lasti vseh ljudi in živali tega lepega planeta …….na rastline ne pozabimo …..Za vse vojne tega sveta sta kriva samo dva ;Vatikan in Jeruzalem .Vsi so 24 .ur na preži ,da hobotnica ubija vse kar je dobro na tem planetu .Zastrupjajo na vse možne načine vse so se naučili v svoji 1700.letni zgodovini laži ,vojn ,surovo klanje še danes ,ko bi vsi delali po 2. uri in nam je tehnologija v pomoč ….vsi smo samo popotniki tega raja in ne uničevalci …..Slovenci smo pač reve in sam se bom venomer boril za pravico in poštenje pa čeprav je to za nekatere utopija ….najlažje je sedeti in jokati in čakati ,da ti nekdo da kaj na mizo .Dokler ne bomo cenili dela ,domačega kmeta vsake pedi zemljice na kateri bo kaj zraslo ….bo pač tako kot želijo Veliki …So že lačni v tej deželi ,a sedaj še pa žejni .Tukaj se pa vse KONČA ….

Komentiraj